Krožno gospodarstvo v Sloveniji vstopa v novo razvojno fazo. Če so bila prva leta namenjena predvsem razumevanju koncepta, pilotnim projektom in vzpostavljanju podpornega okolja, so danes v ospredju implementacija, merljivi učinki ter sistemska integracija krožnih pristopov.

Naslednja faza krožnega prehoda zahteva premik od posameznih dobrih praks k širši transformaciji industrije, vrednostnih verig in poslovnih modelov. Ključni izzivi niso več le tehnološki, temveč organizacijski, regulatorni in investicijski. Potrebni so stabilni mehanizmi financiranja, prilagojeni kazalniki uspešnosti ter tesnejše povezovanje med raziskavami, industrijo in trgom.

Poseben poudarek bo na naprednih materialih, digitalnih rešitvah, krožnem dizajnu ter optimizaciji materialnih tokov. Hkrati postaja pomembna tudi vloga znanja, kompetenc in novih profilov strokovnjakov, ki razumejo interdisciplinarno naravo krožnega gospodarstva.

Slovenija ima pri tem pomembno priložnost. Z močno raziskovalno bazo, industrijsko tradicijo ter izkušnjami povezovalnih platform lahko krožni prehod postane vir inovacij, konkurenčnosti in dolgoročne odpornosti gospodarstva.

Krožno gospodarstvo tako prehaja iz razvojne prioritete v razvojni standard. Naslednja faza ne bo zaznamovana z vprašanjem, ali krožno, temveč kako hitro, kako učinkovito in kako sistemsko.