Z naraščajočimi zahtevami EU na področju trajnosti in krožnega gospodarstva se podjetja vse pogosteje sprašujejo, ali okoljska deklaracija proizvoda (EPD) že zadošča ali bo v prihodnje potreben tudi digitalni potni list proizvoda (DPP).

Čeprav oba temeljita na celotnem življenjskem ciklu izdelka, imata različno vlogo in namen.

EPD (Environmental Product Declaration) je standardiziran in neodvisno verificiran dokument, ki na podlagi analize življenjskega cikla (LCA) podaja kvantificirane okoljske vplive izdelka, kot so ogljični odtis, raba energije in virov ter drugi okoljski kazalniki. EPD omogoča primerljivost izdelkov, podporo trajnostnim razpisom in javnim naročilom ter verodostojno okoljsko poročanje.

Digitalni potni list proizvoda (DPP) pa je digitalni zapis, uveden v okviru nove EU zakonodaje (Ecodesign / ESPR), ki spremlja izdelek skozi njegovo življenjsko dobo ter omogoča sledljivost, transparentnost in podporo krožnosti. Poleg okoljskih podatkov lahko vključuje tudi informacije o sestavi materialov, popravljivosti, ponovni uporabi, recikliranju ter povezave na preverjene vire, kot so EPD-ji.

Ključna razlika torej ni v obsegu življenjskega cikla, temveč v uporabi podatkov:

EPD zagotavlja preverjene okoljske informacije,

DPP pa omogoča njihovo digitalno uporabo v praksi in vzdolž celotne vrednostne verige.

Za podjetja, ki se želijo pravočasno pripraviti na prihajajoče zahteve EU in okrepiti svojo konkurenčnost v krožnem gospodarstvu, bosta EPD in DPP v prihodnje komplementarni orodji – EPD kot temelj verodostojnih podatkov, DPP pa kot digitalni nosilec teh informacij.

EPD pove, kakšen je vpliv izdelka na okolje, DPP pa poskrbi, da so te informacije uporabne v praksi – od proizvodnje do recikliranja.