Podjetje Envit je na Razpisu za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva za leto 2023, ki ga vsako leto pripravlja SRIP – Krožno gospodarstvo, za inventivno rešitev ReSolil® – trajnostna remediacija s težkimi kovinami onesnaženih tal prejelo zlato priznanje. Gre za inovativno tehnologijo za čiščenje s potencialno toksičnimi elementi močno onesnaženih tal in sedimentov. S tehnologijo ReSoil je namreč možno odstraniti večino potencialno toksičnih elementov, kot taka pa zagotavlja trajno sanacijo tal.

Z dr. Domnom Leštanom, direktorjem podjetja Envit in rednim profesorjem na Oddelku z agronomijo na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, smo se pogovarjali tehnologiji, krožnem gospodarstvu in pomenu Razpisa za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva.

Katere izzive rešuje vaša invencija in kje so največji potenciali za njeno uporabo v praksi?
Tehnologija ReSoil je povsem nova tehnologija, ki omogoča odstranjevanje težkih kovin iz tal v zaprtem procesu, pri katerem ne prihaja do nastanka odpadnih voda. Tak proces odstranjevanja težkih kovin iz tal je izjemno učinkovit. Hkrati pa čiščenju tla ostanejo nedotaknjena, torej so primerna za nadaljnjo uporabo.

Pri drugih komercialnih tehnologijah, ki se uporabljajo, gre predvsem za izkop in odvoz tal na odlagališča. Kar pomeni, da tla – kot neobnovljiv vir – s tem tudi izgubimo. Naj povem, da en centimeter tal, torej rodovitne prsti, nastaja približno sto let.  Ravno zato je tako pomembno, da čim več talnega fonda ohranimo. Velja tako za Slovenijo kot celotno Evropo. Približno 80 % tal v Evropi je namreč že degradiranih.

Premalo se zavedamo, da so tla strateškega pomena. Večino hrane, ki jo zaužijemo, pridelujemo na tleh. Služijo nam za rekreacijo, stanovanja, infrastrukturo. Pomembno je, da s tlemi ravnamo tako, da jih ohranimo in ne zavržemo. Da jih skušamo očistiti tam, kjer se le da.

Kako dolgo je nastajala vaša letos nagrajena invencija in kaj je bil pri njej največji izziv?
Invencija je nastala na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani. Tudi podjetje Envit je namreč odcepljeno podjetje Univerze v Ljubljani.

Sicer se s tehnologijo in remediacijo tal ukvarjam že svoje celo raziskovalno obdobje, torej več kot 35 let. Težko rečem, v katerem trenutku se je zadeva začela razvijati v proces, kjer je bilo jasno vidno, da je možna tudi komercializacija. Morda nekje pred 10 leti, ko smo odkrili določene kemijske zakonitosti in proces uspeli zapeljali v zaprte procesne zanke. Takrat smo pravzaprav prepoznali, da bi to lahko bila prebojna tehnologija za čiščenje tal, ki so onesnažena s težkimi kovinami.

V svetu namreč ni nobene druge tehnologije, ki bi učinkovito čistila s težkimi kovinami onesnažena tla in ki bi omogočala, da bi prst po posegu ostala rodovitna in primerna za uporabo. Ko smo videli, da naša tehnologija to dejansko omogoča, smo se tudi odločili, da oblikujemo odcepljeno podjetje Envit.

Je proces komercializacije inventivne rešitve ReSoil že v teku?
Podjetje smo ustanovili predvsem zato, ker nismo videli drugih virov sredstev za scale up, torej povečanje v večje merilo, kot evropska sredstva, ki pa so v večini primerov vezana na podjetja. Predvsem v okviru evropskih projektov, deloma tudi še projektov Slovenske agencije za raziskave in inovacije, smo uspeli tehnologijo ReSoil povečati v komercialno merilo. Sedaj dosegamo TRL (Technology Readiness Level) 7, kar pomeni, da je tehnologija že zelo blizu dejanski komercialni uporabi.

Hkrati smo se že povezali z večjim proizvajalcem opreme v Italiji. Skupaj smo tehnologijo razvili do dejanskega komercialnega razvoja. Oni so sedaj tisti, ki so sposobni proizvesti vse naprave, ki nam bodo omogočale dejansko komercialno uporabo tehnologije. Lahko torej rečem, da je tehnologija ReSoil že komercialno dosegljiva.

Kaj je sicer ključnega pomena za komercializacijo invencije?
Vsaj za nas je bilo izjemno pomembno to, da najdemo prave partnerje. Na eni strani inženirskega partnerja, ki je te naprave sposoben narediti. Vseeno gre za tehnično zelo zahtevno tehnologijo. Po drugi strani pa sedaj aktivno iščemo podjetje, ki je že specializirano za tehnologije čiščenja tal in bi bilo sposobno našo tehnologijo absorbirati v svoj asortima oziroma ponudbo. V tem trenutku se pogovarjamo z nekim ameriškim podjetjem, bomo videli, kam nas bodo pogovori dejansko pripeljali.

Da bi sami poskušali tehnologijo pripeljati na trg, bi za nas pomenilo preveč časa in dodatnega denarnega vložka. Bolj se nam splača povezati s podjetji, ki že imajo znanje  glede izgradnje naprav in hkrati, ki imajo know-how, kako se remediacija tal izvaja v večjem merilu. To se nam zdi najbolj optimalna pot.

Ne gre le za reševanje problemov v Sloveniji. Smo pa v Sloveniji že naredili konkretne demonstracije uporabe tehnologije ReSoil, in sicer v Mežiški dolini v Prevaljah in pred kratkim na vojaškem vadbišču na Počeku. Seveda pa je naše tržišče cel svet. Vsa večja urbana in industrijska območja. Za primer naj povem, da je na Kitajskem ena šestina vseh kmetijskih površin onesnaženih s težkimi kovinami. To so torej problemi, ki so pomembni tako lokalno kot na svetovni ravni.

Kaj je botrovalo k vaši odločitvi, da se prijavite na razpis za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva?
Najprej seveda povabilo, ki smo ga prijazno sprejeli. Pa tudi to, da so bila tla dolgo časa zanemarjen naravni substrat. Ljudje imamo v osnovi zelo napačen odnos do tal. Če se le da, prav vse odlagamo na tla. Vse pesticide in kemikalije brez večjih težav vnašamo v tla. Ne zavedamo se, kako to vpliva na okolje. Pravzaprav ne samo na okolje, na naše življenje. Tla nam omogočajo pridelavo hrane, so filter za podtalnico – če so onesnažena tla, se lahko onesnaži tudi podtalnica. Tega zavedanja je premalo. Zelo veliko se govori o vodah, o zraku. Morda zato, ker zrak dihamo, vodo pijemo. Medtem ko pridelki, ki pridejo iz tal, so nekako posredni. Tal ne vidimo, ko jemo solato. Dejstvo pa je, da je ta solata lahko zrasla na onesnaženih tleh. Približno polovica pridelkov na berlinskih tržnicah je na primer prekomerno onesnažena s težkimi kovinami. Pa je to vseeno zelenjava, ki je pridelana doma, na kmetijah. Mi torej ne vidimo tega onesnaževanja, niti ga ne zavohamo. Je pa prisotno in nam škodi.

Menim torej, da je pri tem razpisu in naši zlati nagradi res pomembno širjenje zavedanja o pomembnosti tal kot o naravnem substratu, ki je ranljiv in v tem trenutku močno degradiran. In da je ta degradacija tal eden večjih svetovnih problemov. Konec koncev so tla pomembna tudi v boju proti podnebnim spremembam. Zdrava tla lahko namreč absorbirajo CO2, medtem ko se iz onesnaženih tal CO2 sprošča v atmosfero.

Širjenje zavedanja o pomembnosti tal se mi zdi pri tem razpisu in naši zlati nagradi veliko pomembnejše kot sama promocija, kaj kot podjetje delamo in želimo ustvariti. Naša tehnologija je namreč prevelika za Slovenijo, je svetovno orientirana. Zavedanje o ogroženosti substrata pa se mi zdi izredno pomembno. Ukrepi, ki so sedaj v uporabi – torej izkop in odvoz tal – so namreč res netrajnostni in jih ne bi smeli izvajati. Tla je potrebno revitalizirati, kjer je le možno. Ne pa se posluževati najkrajših poti, ki pravzaprav niti niso najcenejše. Naša tehnologija je na primer cenejša od izkopa in odvoza tal, je pa zagotovo težje razumljiva. Potrebuje več demonstracije, tako prebivalcem kot odločevalcem, saj je bolj tehnična. Potrebno je nasloviti pomanjkanje znanja in zaupanja. To poskušamo narediti z našimi demonstracijami. Nazadnje smo jo naredili v Celju, kamor smo pripeljali manjšo demo napravo in prebivalcem pokazati, kakšna so tla pred čiščenjem in kako izgledajo po čiščenju. Pokazali smo tudi, da so tla še vedno rodovitna in da rastline normalno rastejo. Zdi se mi zelo pomembno, da se te pregrade razbije.

Kaj bi svetovali posameznikom in podjetjem, ki v razvojno-inovacijski ekosistem na področju krožnega gospodarstva še stopajo?
Krožno gospodarstvo je zelo kompliciran sistem. In zaenkrat se mi zdi, da se rešitve krožnega gospodarstva zaenkrat izvajajo le znotraj podjetij. Morda se podjetja na tej točki premalo povezujejo. Odpadek nekega podjetja je za drugega lahko surovina. Menim, da je veliko priložnosti predvsem v izmenjavi projektov, mnenj, več sodelovanja z akademijami in inštituti, kjer je tudi precej tehnološkega znanja. S sodelovanjem bi se določeni problemi lahko hitreje reševali. Hkrati pa se prek sodelovanj z akademijami in inštituti odpira še možnost financiranja takih raziskav krožnega gospodarstva tudi v okviru raziskovalnih projektov, ki pa jih Slovenija kar dobro financira.

Seveda bi na tej točki morala biti tudi vloga države večja. Ne samo države, celotne Evropske unije. Krožno gospodarstvo lahko deluje samo v zelo povezanem gospodarstvu.

Kakšen je po vašem mnenju ključni pomen Razpisa za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva?
Predvsem je to pomembna možnost predstavitve rešitev, ki lahko potem služi tudi kot vzorčen primer drugim podjetjem, ki se postavljajo na to pot. Hkrati razpis daje podjetjem možnost, da se medsebojno povežejo. In priložnost odločevalcem, da vidijo, kje bi s subvencijami ali mreženjem lahko pripomogli k večji učinkovitosti oziroma razvoju krožnega gospodarstva.

Razpis ustvarja nek ekosistem, ki omogoča podjetjem boljše povezovanje, da lažje najdejo partnerje – tako industrijske kot razvojne – in si s tem nekoliko olajšajo pot do končne izvedbe.

Komu bi priporočili prijavo na razpis in zakaj?
Vsem, ki imajo kakršnekoli rešitve na področju krožnega gospodarstva. Tudi če so te rešitve minimalne. Morda je ta minimalnost pogojena z njihovega lastnega vidika, ima pa večji pomen za katerega od drugih deležnikov ali druga podjetja. Važno je, da informacije pridejo ven. Da informacije o raziskavah in inventivnih rešitvah na področju krožnega gospodarstva pridejo do drugih podjetij in deležnikov, ki lahko kasneje vstopijo v ta proces.

 

Razpis za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva SRIP – Krožno gospodarstvo sicer pripravi vsako leto decembra. Na razpisu za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva za leto 2023 je sodelovalo 27 inventivnih rešitev, ostale prejemnike priznanj si lahko pogledate na povezavi.