Pred devetimi leti je bilo krožno gospodarstvo v Sloveniji predvsem vizija – koncept, ki je postopoma vstopal v strateške razprave, vendar še ni imel trdne opore v industrijski praksi. Podjetja so iskala odgovore na vse večje pritiske glede rabe surovin, stroškov materialov, okoljskih zahtev in dolgoročne odpornosti poslovnih modelov. Raziskovalne institucije pa so se soočale z vprašanjem, kako znanje in tehnologije učinkoviteje povezati z realnimi potrebami gospodarstva.

V tem okolju je nastal SRIP – Krožno gospodarstvo: kot odgovor na potrebo po povezovanju industrije, znanosti in države ter oblikovanju skupnega razvojnega prostora. Ključni izzivi tistega časa so bili razumevanje samega koncepta, razdrobljenost deležnikov in pomanjkanje sistemskega pristopa.

Danes je slika bistveno drugačna. Krožno gospodarstvo ni več obrobna tema, temveč postaja razvojni okvir, ki vpliva na inovacije, poslovne modele in dolgoročno konkurenčnost. Razumevanje se je premaknilo od osredotočenosti na odpadke k celovitemu načrtovanju materialnih tokov, od optimizacije stroškov k ustvarjanju nove vrednosti.

V devetih letih je SRIP soustvaril ekosistem sodelovanja, ki omogoča razvoj krožnih rešitev, prenos znanja in nastanek strateških partnerstev. Devet let tako ne predstavlja le časovnega mejnika, temveč obdobje premikov v miselnosti, povezovanju in praksi.

Krožno gospodarstvo danes ni več vprašanje prihodnosti. Postaja standard razvoja.