V sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru smo organizirali že sedmo mednarodno konferenco TBMCE, katere se je udeležilo več kot 150 strokovnjakov, raziskovalcev, inovatorjev, gospodarstvenikov in političnih odločevalcev.
Izvedli smo okroglo mizo, 6 strokovnih panelnih razprav z uveljavljenimi govorci ter predstavitve znanstveno-raziskovalnih dosežkov. Konferenca je že tradicionalno razdeljena na znanstveni in strokovni del, pri čemer se slednji aktivneje osredotoča na povezovanje različnih deležnikov ter izmenjavo mnenj in izkušenj. Na panelnih diskusijah so strokovnjaki med drugim razpravljali o prehodu energetsko intenzivne industrije v ogljično nevtralnost, valorizaciji odsluženega in onesnaženega lesa ter njegovi pretvorbi v izdelke z višjo dodano vrednostjo, krožnem gradbeništvu in mineralni karbonatizaciji, oskrbi s kritičnimi surovinami, krožnih poslovnih modelih, kot je industrijska simbioza, ter vlogi umetne inteligence pri pospeševanju prehoda v krožno gospodarstvo. Znanstveni del programa je vključeval 21 predavanj in 40 znanstvenih predstavitev v obliki posterjev.
Ključni vidiki iz razprav:
– stroški narekujejo hitrost in pripravljenost za prehod v krožno gospodarstvo,
– zaradi podobnih gospodarskih razmer bi lahko nekdanje jugoslovanske države imele veliko koristi od usklajenega in regionalno podprtega sodelovanja za pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo,
– Kitajska je vodilna pri 37 od 44 nastajajočih tehnologij,
– cilji ogljične nevtralnosti lahko uničijo tudi večja podjetja, če ne bo delitve tveganj z državami,
– družboslovce je treba vključiti v raziskovalno-razvojne projekte na področju trajnosti/krožnega gospodarstva, da se zagotovi sprejetje s strani lokalnih skupnosti (na primer za raziskovanje razpoložljivosti ključnih surovin),
– najprej vlagati v zajemanje in transport ogljika, medtem ko skladiščenje ogljika v Sloveniji ne bo kmalu omogočeno,
– čeprav živimo v nenehno spreminjajočem se svetu, so spremembe na mikroravni (npr. v podjetjih) še vedno težavne (na primer pri odločanju za industrijsko simbiozo),
– ne bi smeli toliko vlagati v generativno umetno inteligenco (porabi veliko vode in elektrike), ampak več v strojno učenje, modele globokega učenja, nevronske mreže …
Povzetki strokovnih predavanj letošnje in preteklih konferenc TBMCE so dostopni na naslednji povezavi: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/series/tbmce.
Mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo (TBMCE) je tudi letos potekala pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Letos so se nam kot soorganizatorji konference pridružili še EIT RawMaterials RIS središče Adria in SPIRIT Slovenija ter Pomurski tehnološki park v okviru projektov GREENE 4.0 in CI-Hub.